torek, 26. maj 2009

Jazz Cerkno 16. may 2009


Po neuspelem dogovarjanju z znanci, sem se v Cerkno odpravil sam. Potovati, ali obiskati sam kako predstavo, ima tudi pozitivne strani in izzive, spoznavanje novih ljudi, svobodo odločanja, kaj početi, kako in koliko časa. Mogoče drugič o tem kako je v dvoje, ali troje....

No, da ne bom nakladal, nisem bil dolgo časa sam, v Logatcu sem ustavil štoparju. Z mladeničem sva brskala po zgodovini rocka, kot kitarist preigrava s svojim bendom najraje stare rock komade, pa me je prosil za ime, kakega prastarega rock benda. Pot do Sp. Idrije je bila zelo kratka, tam sem mladeniča odložil, do Cerkna pa se je začela vleči kot jara kača z neštetimi zavoji. Preblisk, če želiš ustaviti čas, delaj to sam, ja o tem so tudi stari modreci.
V Cerknem sem pred koncertom obiskal sorodnike in čas je zbezljal, jaz pa za njim, ampak vseeno sem zamudil krepak zalogaj Mikea Reeda in klape, tako, da sem takoj planil pod oder in začel streljati, seveda s fotoaparatom, prestreljene tarče so spodaj, upam, da mi je uspelo zadeti tudi kako polje bližje sredini. Želim vam prijeten ogled.

Še na kratko o glavni stvari, prireditvi, to je bil moj prvi obisk Jazz-a Cerkno in zagotovo ne zadnji, za ljubitelje te glasbene zvrsti je to pravi naslov. Dobra glasba, organizacija, za pijačo in jedačo je poskrbljeno, prijetno presenečenje je vsekakor vegetarjanska ponudba, čestitke.


Mike Reed's Loose Assembly
Mike Reed: bobni, tolkala
Jason Roebke: kontrabas
Jason Adasiewicz: vibrafon
Tomeka Reid: čelo
Greg Ward: altovski saksofon




Mike Reed je čikaški bobnar, skladatelj in glasbeni promotor (dela za dogodke, kot sta The Pitchfork Music Festival ali Umbrella Music Festival). Že od leta 1997 je del živahne čikaške jazzovske in improvizatorske scene. V Sloveniji, Cerknem je nastopil prvič s svojo zasedbo Loose Assembly, ki jo je revija Time Out Chicago poimenovala za »eno čikaških najveličastnejših jazzovskih zasedb«. Loose Assembly nadaljuje žlahtno tradicijo čikaške jazzovske šole, obenem pa je v raznoliki in impulzivni glasbi najti navezave tako na balade in hard bop, kakor na post rock ali etiopski groove.
















ESS
Sture Ericson: saksofon, klarinet
David Stackenäs: kitara, namizna kitara
Raymond Strid: bobni, tolkala



Glasbeniki iz tria ESS sodijo v vrh skandinavskega jazza in gotovo ste jih že slišali v kakem bendu, kot so The Electrics, Boots Brown, Territory Band ali Barry Guy New Orchestra. Trio je imel svoj debi na mednarodnem jazz festivalu v švedskem kraju Umeå. Bend je nato nekaj let miroval, znova pa so ga zagnali lani. ESS igrajo ekspresivno mešanico klasične in moderne improvizacije ter free jazza. Čeprav je zvok v osnovi akustičen, pa zaradi kitarskih učinkov in razdrobljenega igranja na pihalih in tolkalih zvenijo elektronsko, blizu »nove (impro) muzike«.















Tiziano Tononi Quartet - Tribute to Don Cherry

Tiziano Tononi: bobni
Daniele Cavallanti: tenorski saksofon
Luca Calabrese: trobenta
Silvia Bolognese: bas


Italijanski bobnar Tiziano Tononi je nase opozoril z zasedbo Nexus (soustanovila sta jo skupaj s saksofonistom Danielejem Cavallantijem), s katero se je uveljavil tako doma kot v tujini. Tononi je tudi soustanovitelj odmevnega italijanskega big banda Italian Instabile Orchestra, s katerim je obredel vse večje festivale. V Cerknem so predstavili projekt Awake Nu / A Tribute to Don Cherry (izdano pri Splasc(h)), na katerem navdihnjeno, domiselno in nadvse izvirno ter z veliko improvizacijskih vložkov preigravajo zapuščino legendarnega trobentača Dona Cherryja, sodelavca »očeta free jazza« Ornetta Colemana, čigar dela je Tononijeva zasedba prav tako igrala.

















Push The Triangle

Franck Vigroux: el. kitara, el. kitara brez pragov, gramofoni

Stéphane Payen: altovski saksofon

Michel Blanc: bobni


Franck Vigroux, ki je v Sloveniji nastopil prvič, je francoski avantgardni glasbenik, manipulator gramofonov in predvsem kitarist mlajše generacije, ki deluje na obmejnih področjih rocka, elektronike, jazza in sodobne umetne glasbe. V svojem ustvarjanju hodi po manj prehojenih poteh; igra na pisano paleto kitar (s pragovi in brez), zvočne učinke pa bogati z uporabo elektronike in računalniškega programiranja. Vigroux uporablja več pristopov – improvizacijo, tehniko lepljenke (»cut-up«), montažo, računalniško procesiranje, skladanje –, ki jih na koncu vešče združi v samosvojo zvočno gmoto, ki se pred poslušalci odvije kot našpičeno sosledje hrupnih sunkov in minimalističnih drobcev. Na festivalu Jazz Cerkno je igral s svojim triom Push The Triangle, v katerem sta še saksofonist Stéphane Payen in bobnar Michel Blanc.











Tekst je vzet iz knjižice organizatorja festivala, fotke so moja last in jih je brez dovoljenja prepovedano objavljati. LP

Ni komentarjev: